Način dela
Delo se preko dejavnosti približa konvergentni pedagogiki. Vse dejavnosti (šport, pripovedovanje pravljic, igra, delavnice, navodila za delo...) potekajo v tujem jeziku, vendar glede na novejša dognanja na tem področju vključujemo tudi slovenščino. Otrok je tako skoraj ves čas v t. im. JEZIKOVNI KOPELI ("kopa se v besedah tujega jezika"), kar mu omogoča, da postopoma, brez napora in obremenjenosti, sprejme nov način komunikacije za "domače". Skozi lastno aktivnost in animacijo otrok globalno razume dogajanje. Znanje je razumevanje in ne golo ponavljanje na pamet naučenega.
Gibanje, športne aktivnosti
Velik poudarek je GIBANJE ob GLASBI ali ob SPREMLJAVI NA GLASBILA, ŠPORTNIH AKTIVNOSTI, preko katerih otrok spoznava svoje telo in vzpostavi odnos do okolice, kar je predpogoj, da se sploh lahko začne učiti.
Glavni cilj je razumevanje govorjenega. Preko jezikovne kopeli otrok širi svoj besedni zaklad, ki pa je sprva pasiven. Aktivno ga uporablja le skozi pesmi, kjer se poje oz. govori skupinsko in se posameznik ne izpostavlja. Otrok globalno razume dogajanje, posamezne besede ga ne zanimajo oz. si zapomni tiste, ki ga bolj čustveno prevzamejo.
Model poučevanja
Sčasoma se otrokov pasivni besedni zaklad počasi spreminja v aktivnega. Prav tako kakor je v svojem maternem jeziku začel govoriti s posameznimi besedami, ki so pomenile celotno dogajanje, tako tudi pri tujem jeziku z eno besedo pove več. Kdaj se to pojavi je odvisno od tega kako suvereno se otrok počuti v tujem jeziku. Tako kot v maternem jeziku, tudi tukaj nekateri spregovorijo prej, drugi kasneje.
Preko dejavnosti otroka pripravimo do tega, da je v tujem jeziku sproščen in domač. Ob zaključku prvega leta učenja otroci suvereno in aktivno sodelujejo pri športnih dejavnostih, poznajo veliko pesmi, večino izrazov za barve, živali, hrano...
Pri starosti otrok 6-8 let se dodata in upoševata še 2 sekundarna cilja:
• priprava na branje in pisanje.
• priprava na govor.
V tem modelu je način poučevanja tujega jezika zlasti uspešen pri mlajših otrocih, saj kognitivni psihologi dokazujejo izjemno prožnost možganov prav v zgodnjem obdobju življenja, psiholingvisti pa ugotavljajo naravno motivacijo za učenje tudi jezikov v zgodnjem obdobju življenja, kar dokazujejo tudi raziskave v Sloveniji.
